Sokoli

SOKOLI V TRŽIČU

Razvoj sokolstva v našem kraju sega v obdobje Slovenskega bralnega društva, ki je bilo v letu 1889 ustanovljeno v Tržiču. Tu so se mladi fantje in možje začeli ukvarjati s športnimi dejavnostmi. V začetku so vadili v gostilni “Pr Bastelnu” in drugih prostorih. Prav to druženje je pripeljalo do ustanovitve sokolskega društva 13. decembra 1903.

Ustanovni zbor je bil v gostilni “Pr Luzarjevem Jožu”, ki je postal tudi prvi starosta Sokola. Žal pisnih virov iz tega obdobja ni veliko (v časopisih Slovenski narod, Slovenski sokol, Gorenc). Največ je ustnih virov starejših Tržičanov, ki se seveda v večji meri še spominjajo sokolstva od leta 1920.

Velika zasluga gre tistim Tržičanom, brez katerih Sokolnice ne bi bilo. S svojo kleno voljo in trdnimi načeli organizacijsko in finančno so podprli zagnane mladce ter s skupnimi močmi svoj dom zgradili v obdobju od 1905 do 1910 leta. Dom v Tržiču je to je bil tretji sokolski dom na ozemlju Slovenije.

Zemljišče za dom je društvu podaril ing. Karel Polak, tudi sam član Sokola. V zemljiško knjigo so dne 31. oktobra 1908 zemljišče vpisali pod številko 184. V naslednjih dveh letih so se intenzivno lotili dela. Pozivali so vse slovenske sokole in zavedne Slovence, da po svojih zmožnostih primaknejo finančna sredstva. Dom so gradili v veliki meri s prostovoljnim delom svojega članstva. Na srečo so bili v Tržiču doma tudi razumevajoči premožni Tržičani, ki jim ni bilo žal primakniti večjih denarnih sredstev za dograditev doma. Eden takih je nedvomno ing. Viljem Polak, rojen v Tržiču 7. aprila 1843. Tržiškim sokolom je za njihovo delo v oporoki nakazal 3000 kron. Bil je zaveden Slovenec, ki so ga zelo cenili, ne samo doma, ampak tudi po svetu. Pokopan je na tržiškem pokopališču.

V obdobju gradnje doma je bil najbolj zaslužen notar Matija Marinček, rojen 8. februarja 1873, doma iz Blokov iz Velikega vrha. V Tržiču je služboval od 1908 do 1920. Bil je starosta tržiškega Sokola, kasneje župni starosta v Kranju.

Dom so predali svojemu namenu 17. februarja 1910. Večjo slovesnost so tržiški sokoli pripravili spomladi s svečanim nastopom in prisotnostjo tudi drugih sokolskih društev. Razvoj doma je kasneje prekinila 1. svetovna vojna. V času vojne so v dvorano namestili begunce.

Leta 1920 so telovadnico ponovno usposobili. Do 2. svetovne vojne je poleg športnih dejavnosti v društvu živela tudi zelo pestra kulturna dejavnost. To je bilo nadvse bogato obdobje povezave športa in kulture.