Sokolnica po drugi svetovni vojni

 SOKOLNICA V ČASU PO 2. SVETOVNI VOJNI

Po drugi svetovni vojni so prizadevni člani, takrat še sokolskega društva, sklicali junijski sestanek v letu 1945 in na pobudo zaslužnih mož Franca Koniča, Franca Marklja in Franceta Hladnika dali pobudo za ustanovitev Fizkulturnega društva Tržič. Takoj so poprijeli za delo. V upravljanje so prevzeli telovadni dom in celotno imovino društva, ki je bila shranjena v skladišču Tovarne Peko (telovadno orodje, material za scenske postavitve).

Čiščenje vseh prostorov doma je zahtevalo ogromno dela, saj je bila v Sokolnici med okupacijo mizarska delavnica. Že to prvo leto je v telovadnem domu vadilo več kot sto članov, mladincev, pionirjev in cicibanov. V letu 1947 je Sokolnica postala začasno bivališče gradbenih delavcev. Društvo se je začasno preselilo v telovadnico nižje gimnazije na Balosu, v naslednjem letu pa so ponovno začeli urejati in vaditi v domu. V tem letu so društvo preimenovali v Telesno vzgojno društvo Partizan Tržič.

1951 je bilo društvo zaradi svojih aktivnosti pri urejanju doma in vadbe izbrano za drugo najboljše društvo v Sloveniji. To je članom dalo nov polet. V naslednjem letu so s pomočjo sredstev Ljudskega odbora mestne občine (LOMO) Tržič in republiške zveze Partizan pristopili k temeljiti adaptaciji dvorane. Dvorana je bila na novo prepleskana, poskrbelo se je za električno napeljavo, leseno stensko oblogo in položili parket. Tudi takrat trud ni bil zaman, spet so osvojili drugo mesto kot najboljše društvo v Sloveniji, štelo je 309 članov. Naj na tem mestu omenimo društvu izredno naklonjenega moža predsednika Skupščine občine Tržič Lovra Cerarja.

V letu 1953 je bila vsa dejavnost usmerjena v praznovanje 50 letnice sokolstva v Tržiču, takrat so Tržičani razvili svoj novi društveni prapor.

Izredno uspešno je bilo leto 1954. V tem času je prišlo med BPT Tržič in TVD Partizanom do zamenjave zemljišča. Zemljišče ob železniški progi, ki je bilo telovadno igrišče, so zamenjali z zemljiščem ob Tržiški Bistrici. Kasneje so na tem, na novo pridobljenem prostoru zgradili rokometno igrišče. Zamenjava je bila 10. maja 1955 vpisana v zemljiško knjigo.

Poleg te pridobitve so uresničili še drugo željo članstva, povečanje sokolskega doma. Gradbeni odbor je vodil Franc Markelj, predsednik je bil Franc Konič. Prav njima gre zahvala, da je bil v tem sokolskem domu prizidek dograjen. To je bilo obdobje, ko je bilo v društvu 443 članov, največ doslej.

V letu 1959 Sokolnica postane dom za nekaj družin iz Zgornje in Spodnje Preske, ki so jih iz njihovih hiš morali preseliti zaradi plazu s Kukovnice.

Kasneje delo v društvu spet zaživi normalno. Toda dejavnosti v telovadnici so počasi zamrle. Prišlo je celo tako daleč, da je bila dvorana oddana Tovarni Peko za skladišče.

Z vztrajnostjo posameznikov so v letih 1985-1987 spet začeli obnavljati dom. Popravili so streho, naredili delno fasado objekta, uredili dvorano, popravili žlebove in obrusili parket. Za ponovno oživitev dejavnosti gre zahvala nadvse prizadevni Zori Konič, ki je začela z rekreacijsko vadbo starejših članic in cicibanov.